Sem profesorica matematike in fizike, vendar po diplomi kar dolgo nisem našla zaposlitve, zato sem se nazadnje odločila za samostojno dejavnost: inštrukcije za srednješolce. Že v času študija sem namreč inštruirala otroke znancev in družinskih prijateljev, ki sta jim matematika in fizika povzročali težave, in pri tem sem bila zelo uspešna. Ker redne zaposlitve v šolstvu ni bilo, povpraševanja po inštrukcijah pa je bilo vedno dovolj, sem se torej odločila, da pozabim na javno šolstvo in se odločim za samostojno pot. Inštrukcije za srednješolce so namreč posel, kjer povpraševanja gotovo ne bo zmanjkalo, še zlasti ne za predmeta kot sta matematika in fizika, saj veljata za ena izmed težjih.

Inštrukcije za srednješolce sem sprva nudila sama, nato pa sem se odločila za širitev dejavnosti, saj sem ugotovila, da so pri srednješolcih pogosto potrebne tudi inštrukcije iz kemije, name pa se je obračalo tudi vse več dijakov in študentov, ki so potrebovali inštruiranje iz področja elektrotehnike. Ker se na kemijo ne spoznam, povpraševanja po inštrukcijah elektrotehnike pa nisem mogla zadovoljiti sama oziroma je bilo nekaj snovi za študente višjih letnikov tudi prezahtevne, sem pričela sodelovati še z dvema ponudnikoma inštrukcij, ki sta najprej zame delala pogodbeno, sedaj pa že razmišljam, da bi ju redno zaposlila.

In zakaj so inštrukcije za srednješolce ter tudi študente področje, kjer mi dela ne bo zmanjkalo? Predvsem zato, ker lahko svojim strankam ponudim popolnoma individualni pristop. Že med študijem za profesorico sem na nekaterih hospitacijah ugotovila, da dijaki precej različno dojemajo snov – nekateri hitreje, drugi počasneje. In pri tistih, ki so razumeli snov počasneje, je bil pogosto potreben prav osebni pristop s prilagojeno razlago, pa je bila težava hitro odpravljena in snov osvojena. Tako so inštrukcije za srednješolce dejansko tisti individualni pristop, v katerega sem vedno verjela in zaradi katerega me vedno znova navdaja zadovoljstvo, da sem dijaku uspešno pomagala, ker sem se posvetila zgolj njemu.